NEVIDNE OÈI Poem by Dane Zajc

Levi vstajajo.
Spoèiti levi vstajajo v visoki travi.
Tezke noge opirajo ob tla:
levi rjovejo v veter.

Mesec, svetlo oko noèi,
gleda skoz krošnje.
Mehki trebuhi se plazijo po tleh.
Oèi išèejo.
Zelene oèi med drevjem.
Zolte oèi v travi.
Rdeèe oèi med loèjem.

Pazi na korak.
Pazi na noge.

Levi se plazijo med debli.
Levi se pripravljajo na skok.
Loki njihovih hrbtov drhtijo
od tezkega prièakovanja.

Pazi na svoje stopinje.
Nevidne oèi zbirajo na tebi
prostor za laène zobe.
Nevidni zobje bojo hlastnili
po tvojih meèih.

Levi so planili na gazele.
Levi so skoèili kakor rjoveèe krogle lakote.
Levi koljejo.
Mesec, svetlo oko noèi, potuje po nebu.
Mehka telesa se plazijo po tleh.

Pazi na stopinje.
Pazi na roke.
Jutro bo prišlo èez goro kot bela sita zival
Rdeèe sonce bo iskalo,
dolgo iskalo tvoje kosti,
razsejane v visoki travi.

Levi rjovejo v noè.
Kako smo klali bojazljive gazele.
Kako smo klali drgetajoèe gazele.
Kako smo trgali njihovo meso,
njihovo mehko meso na èrnem prtu noèi.

Žejni levi pijejo meseèino.

Pazi na roke.
Sonce bo našlo tvoje kosti,
razsejane v visoki travi.